Kot vsakega mladega lastnika psa, je tudi mene želja po dobro vzgojenem psu pripeljala v kinološko društvo. Tu sem spoznal vse čare kinologije in se učil ob starejših, izkušenih kinologih.

   Jeseni leta 1988 sem se prvič udeležil s svojim psom tudi mednarodne razstave v Mariboru. Čeprav sem bil nad rezultatom zelo razočaran nisem odnehal, prav nasprotno, moja volja do dela z nemškimi ovčarji je postala jeklena.

   Z svojo psico sem opravil vzrejni pregled in spomladi leta 1990 sem imel prvo leglo. Čeprav Kaja ni bila najbolje ocenjena psica, pa se je izkazalo, da je zelo dobra vzrejna psica in da zelo dobro deduje. To je potrdila psica, ki sem jo izbral iz tega legla, saj je že na prvi razstavi osvojila 3. mesto. To je bilo oktobra leta 1990 v Kočevju, sodil je pa takratni predsednik SV Herman Martin. Psici je bilo ime Moni in je v svoji razstavni karieri osvajala vedno mesta tik pod vrhom, od Kaje pa je podedovala tudi zelo dober značaj.

   Spomladi leta 1991 sem tudi registriral psarno pod imenom "VREŠEVA", kar izvira iz mojega priimka.

   Leta 1993 je Kaja imela tretje leglo in želja po psu je k nam pripeljala družino s šestletnim fantom. Domov so odšli s psom, ki mu je bilo ime Panto Vrešev. Panto je ob pravilnem delu novih lastnikov postal izreden pes, družina pa naši veliki prijatelji, ki mi še danes zelo veliko pomagajo. To je družina Auda, fantu pa je ime Timi, ki je moj glavni pomočnik in sestavni del naše psarne.

   Pred štirimi leti se nam je pridružil tudi Borut, ki nam je v veliko pomoč, s svojim psom Ulpijem  pa je dosegel velike uspehe.

   Skupaj se trudimo, da bi dosegli čim boljše rezultate, da naših psov ne bi poznali samo po lepoti, pač pa tudi kot dobre delovne pse s čvrstim in zdravim značajem.

   Ker naš hoby zahteva veliko truda, časa in potrpežljivosti, bi se rad zahvalil svoji družini in prijateljem za pomoč in podporo, predvsem pa celotnemu timu za dolgoletno in uspešno sodelovanje.